Celovita makroekonomska in družbena primerjava vseh 27 članic EU, vlad, neenakosti in časovne porazdelitve plač (1990–2025) [v24]

Primerjalni povzetek povprečij po celotnih mandatih vlad

Agregirani podatki ključnih kazalnikov za celotna vladna obdobja. Omogočajo neposredno primerjavo makroekonomske dinamike, produktivnosti in življenjskega standarda med posameznimi vladami:

Socialna neenakost, prag revščine in časovna porazdelitev zaposlenih po plačnih razredih (1991–2025)

Uradna metodologija SURS (letna distribucija plač REK-1/ZPIZ) in Eurostat SES (Structure of Earnings Survey). Prikaz dveh naloženih stolpcev za vsako leto (vsota = 100 %): levi stolpec je izbrana članica EU, desni stolpec je primerjana referenca (EU27 ali Slovenija).

Časovna porazdelitev zaposlenih po 5 plačnih razredih (1991–2025): Izbrana država vs. Referenca

Za vsako leto sta prikazana dva naložena stolpca (vsota = 100 % zaposlenih): polni stolpec predstavlja izbrano članico EU, črtkani / svetlejši stolpec pa primerjano referenco. Prikaz ponazarja dinamiko plačne kompresije in premikov med vladami.

Podrobna letna primerjalna tabela porazdelitve plač (1991–2025)

Interaktivna matrika korelacij (Kliknite na polje za izris v grafu)

Spodnja toplotna karta prikazuje Pearsonove korelacijske koeficiente ($r$) med ključnimi atributi za obdobje 2005–2025. S klikom na posamezno celico se v zgornjem grafu samodejno nastavita ustrezna X in Y os ter izrišeta podatkovni oblak in regresijska premica:

Podrobna primerjalna tabela vseh kazalnikov (1990–2025)

Levi trije stolpci (Leto, Predsednik vlade, Pol) in glava tabele so zaklenjeni (sticky), celotne vrstice pa so rahlo obarvane glede na politično usmeritev vlada (modro: desna sredina, rdeče: leva sredina, sivo: prehodno leto).

Mednarodna primerjava: obdavčitev dela in socialni transferji (36 držav, bruto 60.000 €, stanje 2025 – vlada Golob)

Vir: neto, dajatve zaposlenega in prispevki delodajalca – Boundless, »Understanding Employment Costs in Europe in 2025«; ostali stolpci – preglednica »Države_plače_prispevki_sociala.xlsx«. 27 članic EU + 9 drugih evropskih držav. Rangi se računajo sproti (1 = najboljše za zaposlenega).

Opozorilo – verjetna napaka v izvornih podatkih za Slovenijo. Boundless navaja neto 28.948 € in dajatve zaposlenega 31.052 € (51,8 % bruto). Izračun po pravilih ZDoh-2/ZPIZ-2 za 2025 da bistveno drugače: prispevki zaposlenega 22,1 % = 13.260 €; davčna osnova 60.000 − 13.260 − 5.260 (splošna olajšava) = 41.480 €; dohodnina po lestvici 16/26/33 % ≈ 10.871 €; OZP 12 × 35 € = 420 €. Prispevek za dolgotrajno oskrbo od 1. 7. 2025 (1 % + 1 %, v letu 2025 povprečno 0,5 %) doda ≈ 300 € na vsaki strani. Neto ≈ 35.250 €, dajatve ≈ 24.750 € (≈ 41,3 %). Prispevki delodajalca: 16,1 % + 0,5 % = ≈ 9.960 €. Preveri z informativnim izračunom FURS; vrednosti za druge države niso preverjene. Uporabi popravljeno oceno za Slovenijo (preračuna range in graf). Privzeto vključeno. Izključeno prikaže podatke iz grafike poročila Boundless »Understanding Employment Costs in Europe in 2025« ⓘVir: Boundless, »Understanding Employment Costs in Europe in 2025«. Podrobnosti o viru pod tem okvirjem..

Podatki o viru: Boundless, »Understanding Employment Costs in Europe in 2025«

Grafika izhaja iz poročila mednarodnega podjetja Boundless z naslovom »Understanding Employment Costs in Europe in 2025«, podatki pa temeljijo na simulaciji davčnih zakonodaj in prispevkov za leto 2025.

1. Izvirni vir (avtor grafike): podjetje Boundless (Boundless HQ), platforma za zaposlovanje na daljavo (Employer of Record – EOR).
2. Naslov publikacije / poročila: »Understanding Employment Costs in Europe in 2025« (naveden v podnaslovu levo zgoraj na sami sliki). Poročilo zajema 36 evropskih držav (EU in izven EU) in tri ravni bruto plače: 32.000 €, 60.000 € in 150.000 €.
3. Izvor podatkov: modeli kalkulatorja stroškov zaposlovanja podjetja Boundless, ki upošteva veljavno nacionalno zakonodajo posameznih držav za leto 2025 (dohodninske lestvice, prispevke za socialno varnost zaposlenega in delodajalca).
4. Metodologija in predpostavke izračuna:
   • osnova za primerjavo je fiksna letna bruto plača v višini 60.000 €;
   • model predpostavlja samsko zaposleno osebo brez otrok ali posebnih davčnih olajšav;
   • prikazuje delitev na neto izplačilo (Net salary), dajatve zaposlenega (Employee deductions – dohodnina in prispevki delavca), prispevke delodajalca (Employer contributions – t. i. bruto 2 oz. superbruto del) in celotni strošek delodajalca (Total cost per country – seštevek vseh treh komponent).

Opomba: celotno poročilo je dostopno po registraciji na boundlesshq.com. Predpostavka »samska oseba brez otrok« v javnem opisu poročila ni izrecno navedena. Podatek za Slovenijo odstopa od izračuna po ZDoh-2/ZPIZ-2 in od OECD Taxing Wages 2026 (glej opozorilo zgoraj).

Klik na glavo stolpca razvrsti tabelo. Min. plača »—« = ni zakonsko določena. Ne* = obvezno zasebno zavarovanje.

Analiza: vpliv socialnih ugodnosti na življenjski standard in posledice njihovega manjka

Na podlagi preglednice (36 držav), dopolnjeno z uradnimi viri: Eurostat (hlth_sha11_hf), BAG (Švica), DUO in Miljoenennota 2025 (Nizozemska), vlada ZK. Stanje 2025.

1. Kaj preglednica sploh lahko pove

Stolpca osnovna/srednja šola in plačan dopust/bolniška imata pri vseh 36 državah vrednost »Da«, zato med državami ne razlikujeta in za analizo nimata nobene vrednosti. Razlikujejo le štirje stolpci: visoko šolstvo, zdravstvo, osnovno zobozdravstvo in porodniški dopust. Iz njih je sestavljen indeks ugodnosti 0–4: Da = 1, Delno = 0,5, Ne/Ne* = 0, porodniški = meseci/12 (največ 1).

Os X: indeks ugodnosti. Os Y: BDP na prebivalca v SKM (EU = 100). Rdeča = Slovenija, modra = EU, siva = izven EU.

2. Ključna ugotovitev: več »brezplačnih« ugodnosti ne pomeni višjega standarda

• Korelacija indeksa ugodnosti z BDP SKM je r = −0,26 (36 držav) oziroma −0,17 (EU27). S povprečno bruto plačo je r = −0,36. Bogatejše države imajo v povprečju manj formalno brezplačnih ugodnosti.
• Najnižji indeks imata Nizozemska (0,33) in Švica (0,29), hkrati sta med najbogatejšimi (BDP SKM 130 in 154). Najvišji indeks (4,0) imajo Estonija, Hrvaška, Slovenija, Srbija, Črna gora in Litva, vse z BDP SKM pod EU povprečjem.
• Vzrok: bogate države ugodnosti ne ukinejo, ampak jih financirajo drugače. Namesto dohodkovno sorazmernih prispevkov uporabljajo pavšalne premije in šolnine, ki jih plača posameznik iz višjega neta. Podlaga dostopa ostaja univerzalna.

3. Oznaka »Ne« je zavajajoča: manjko ≠ odsotnost

Nizozemska in Švica (zdravstvo »Ne*«) imata obvezno univerzalno osnovno zavarovanje z zakonsko določenim paketom. Razlika je v načinu plačila:

Tečaji: 1 CHF ≈ 1,065 €, 1 £ ≈ 1,17 €. Premije so povprečja; dejanske se razlikujejo po zavarovalnici, kantonu in izbrani franšizi.

Posledica: pri bruto 60.000 € manjkajoče ugodnosti posamezniku v NL in CH odvzamejo 5–12 % neta, a prilagojeni neto ostaja za ≈ 6.150–8.800 € višji od slovenskega. Pri tej plači je manjko ugodnosti za standard manj pomemben kot višina davčnega klina.

Kje manjko res boli: pavšalne premije in šolnine so regresivne. Švicarska premija 449,20 CHF/mes je enaka za direktorja in čistilko. Pri nizkih dohodkih država to delno blaži s subvencijami premij (CH) in z zdravstvenim dodatkom (NL), a gospodinjstvo z dvema odraslima in dvema otrokoma v Švici za osnovno zavarovanje plača ≈ 17.050 € letno (2 × 449,20 + 2 × 117,90 CHF mesečno). Za družine z nižjimi in srednjimi dohodki je to bistvena obremenitev.

4. Oznaka »Da« je prav tako zavajajoča: brezplačno ≠ dostopno – podatki v %

Oznako Da/Ne za zdravstvo nadomešča delež plačil iz žepa v tekočih izdatkih za zdravje (WHO Global Health Expenditure Database prek Svetovne banke, kazalnik SH.XPD.OOPC.CH.ZS, 2023; Ukrajina 2021). To je denar, ki ga gospodinjstva plačajo neposredno ob storitvi, brez povračila zavarovanja ali države. Podatek obstaja za vseh 36 držav.

Barva stolpca = oznaka v preglednici: modra »Da«, oranžna »Delno«, siva »Ne*« (obvezno zasebno zavarovanje). Rdeča = Slovenija.

• Oznaka »Da« ne loči ničesar. Preglednica ima 33 od 36 držav označenih z »Da«, delež plačil iz žepa pa med njimi sega od 8,8 % (Luksemburg) do 48,3 % (Albanija). V Albaniji, Ukrajini (45,3 %), Bolgariji (35,5 %), Latviji (35,1 %) in Grčiji (34,3 %) gospodinjstva neposredno plačajo tretjino do polovico vseh izdatkov za zdravje.
• »Ne*« ni slabše od »Da«. Nizozemska (12,0 %) ima nižji delež plačil iz žepa kot 25 od 33 držav z oznako »Da«. Švica (22,0 %) je točno na povprečju skupine »Da« (22,2 %).
• Bogastvo odloča bolj kot oznaka. Delež plačil iz žepa in BDP SKM: r = −0,64 (36 držav), najmočnejša povezava v celotni analizi. Delež plačil iz žepa in neizpolnjene potrebe zaradi stroškov (Eurostat 2025): r = +0,42 (30 držav).
• Slovenija: 12,4 %, 7. najnižji delež med 36 državami. To je dejanska prednost slovenskega sistema. Omejitev: do konca 2023 je dodatnih 13,3 % izdatkov pokrivalo dopolnilno zavarovanje (največ v EU, Eurostat). Od 2024 ga nadomešča obvezni zdravstveni prispevek, zato se bo ta del v statistiki preselil med obvezne sheme.
• Zobozdravstvo: primerljivih podatkov za vse države nisem našel. Eurostat za 2024 navaja najvišje neizpolnjene potrebe po zobozdravstveni oskrbi (med tistimi, ki so jo potrebovali) v Grčiji (27,1 %), Latviji (16,5 %) in Romuniji (16,2 %), najnižje na Malti (0,4 %), v Nemčiji (0,9 %) in na Hrvaškem (1,1 %). V Sloveniji in na Finskem so glavni razlog čakalne vrste, drugod cena.

5. Porodniški in starševski dopust: ločeni podatki v tednih (OECD, april 2025)

Stolpec »Porodniški dopust« v preglednici nadomeščajo podatki OECD Family Database (kazalnik PF2.1, stanje april 2025) za 31 od 36 držav. Za Moldavijo, Srbijo, Ukrajino, Črno goro in Albanijo podatka ni. Podatki so ločeni na:

• porodniški dopust (samo mati, okoli poroda),
• starševski dopust in dopust za nego otroka, ki ga lahko izrabi mati,
• skupaj za mater,
• dopust, rezerviran za očeta (očetovski dopust in neprenosljivi del starševskega).

FRE (full-rate equivalent) = število tednov × povprečna stopnja nadomestila plače pri povprečni plači. To je edino pošteno merilo za primerjavo, ker 3 leta pri 22 % plače (Finska) ni isto kot 1 leto pri 100 % (Slovenija).

Tedni po OECD. »Preglednica (mes.)« = vrednost iz izvorne preglednice (Države_plače_prispevki_sociala.xlsx) za primerjavo. 1 mesec ≈ 4,35 tedna. Klik na glavo razvrsti.

• Preglednica je mešala dve različni stvari. Za Francijo, Italijo, Španijo, Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Belgijo in Švico navaja samo porodniški dopust (3,5–5 mesecev). Za Estonijo, Romunijo, Slovenijo, Poljsko, Hrvaško in Litvo navaja celoten dopust za mater. Nemčija ima po OECD skupaj 58 tednov (13,3 meseca), ne 3,5 meseca. Češka, Slovaška, Madžarska in Finska imajo 160–164 tednov (≈ 3 leta), a z nizkim nadomestilom.
• Slovenija: 15 tednov porodniškega + 37,1 tedna starševskega = 52,1 tedna, vse pri 100 % nadomestilu (FRE 52,1). To je 8. mesto od 31 po FRE. Nad Slovenijo so Romunija (88,7), Estonija (82,1), Madžarska (75,9), Bolgarija (70,1), Slovaška (66,1), Hrvaška (56,0) in Litva (52,5). Za očeta je rezerviranih 10,7 tedna pri 100 %, kar je blizu povprečja EU (13,3 tedna).
• Najslabše: Švica (14 tednov, FRE 8,1), Irska (35 tednov, a pri 23,4 % plače, FRE 8,2), ZK (39 tednov, FRE 11,7). Oznaka »dolg porodniški« v ZK je brez pomena, ker je plačan pavšalno.
• Povezava z obdavčitvijo: FRE za mater in davčni klin pri 67 % PP: r = +0,44 (26 držav). Izdaten dopust je v glavnem financiran s prispevki na delo, kar je isti vzorec kot pri drugih ugodnostih.

6. Zaključek za Slovenijo

• Slovenija ima najvišji indeks ugodnosti (4,0), a enak paket ugodnosti drugje stane manj. Delež neta v skupnem strošku dela (popravljeno):

• Litva, Češka in Estonija z zelo podobnim naborom ugodnosti in primerljivim BDP zaposlenemu pustijo 4–8 odstotnih točk več skupnega stroška dela. S popravljenimi podatki je Slovenija 28. od 36 držav (19. od 27 v EU), in ne 34., kot trdi preglednica.
• Razlika ne izvira iz ugodnosti v tabeli, saj so te enake. Izvira iz pokojninskega sistema (15,5 % prispevek zaposlenega) in progresivne dohodnine na srednjih plačah. Preglednica pokojnin ne zajema, zato razlike ne more pojasniti.
• Omejitev analize: vzorec je ena bruto plača (60.000 €), binarne oznake ne merijo kakovosti ali čakalnih dob, podatki drugih držav v preglednici niso preverjeni. Primerjava pri več ravneh plače (OECD Taxing Wages) in kazalnik dostopnosti (Eurostat) sta v naslednji sekciji.

Viri: WHO Global Health Expenditure Database / Svetovna banka (SH.XPD.OOPC.CH.ZS, 2023); OECD Family Database PF2.1 (april 2025); Eurostat, Healthcare expenditure statistics by financing scheme (hlth_sha11_hf, 2023); Eurostat, neizpolnjene potrebe po zobozdravstveni oskrbi (2024); BAG, Prämien 2025 (26. 9. 2024); DUO, wettelijk collegegeld 2025-2026; Miljoenennota 2025 / zorgwijzer.nl; UK Government tuition fee cap 2025/26; ZDoh-2, ZPIZ-2, ZZVZZ (OZP).

Razširjena analiza: davčni klin pri različnih plačah (OECD) in dostopnost zdravstva (Eurostat)

Viri: OECD, Taxing Wages 2026, tabele 3.1, 3.5 in 3.10 (podatki za 2025, objava 22. 4. 2026); Eurostat, sdg_03_60 in hlth_silc_08 (EU-SILC 2025, posodobljeno 17. 9. 2026).

1. Davčni klin samskega zaposlenega brez otrok (% stroška dela)

Davčni klin = dohodnina + prispevki zaposlenega in delodajalca − denarni transferji, kot delež celotnega stroška dela. Zajetih je 26 evropskih držav članic OECD iz preglednice (Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Malta, Romunija in države izven OECD v Taxing Wages niso vključene).

PP = povprečna plača. Samohranilec in par: z dvema otrokoma, klin vključuje otroške dodatke. Neto: samski pri 100 % PP, USD po pariteti kupne moči. Klik na glavo razvrsti.

2. Kaj pove OECD o Sloveniji

• Klin je najbolj nadpovprečen pri nizkih plačah. Slovenija je 4. od 26 pri 67 % PP (42,5 %), 6. pri 100 % PP (45,3 %) in 8. pri 167 % PP (48,3 %). Razlika do povprečja OECD-EU22 je +5,2 o.t. pri 67 %, +3,6 o.t. pri 100 % in +2,2 o.t. pri 167 %. Obremenitev je torej relativno najvišja za nižje plačane.
• Vzrok so prispevki, ne dohodnina. Prispevki zaposlenega pri 100 % PP znašajo 24,1 % bruto, največ med vsemi državami OECD (povprečje EU22 je 12,0 %). Dohodnina pri 100 % PP je le 12,1 % bruto, pod povprečjem EU22 (17,2 %). Pavšalni prispevki udarijo nizke plače enako močno kot visoke.
• Neto dohodek je nizek. Samski zaposleni pri povprečni plači ima 34.251 USD PKM neto, kar je 22. mesto od 26 in le nad Madžarsko, Latvijo, Estonijo in Slovaško.
• Družinske ugodnosti so povprečne. Samohranilec z dvema otrokoma pri 67 % PP ima klin 25,1 % (povprečje EU22 19,9 %). Poljska (2,6 %), Nizozemska (2,5 %) in Irska (4,6 %) z denarnimi transferji družinam klin skoraj izničijo.

3. Ugodnosti in davčni klin sta povezana, dostopnost pa ne

• Indeks ugodnosti iz preglednice in davčni klin pri 67 % PP: r = +0,48 (26 držav). Države z več formalno brezplačnimi storitvami jih plačujejo z višjo obdavčitvijo dela, predvsem pri nizkih plačah.
• Davčni klin pri 100 % PP in neizpolnjene zdravstvene potrebe: r = −0,11 (24 držav). Indeks ugodnosti in neizpolnjene potrebe: r = +0,12 (30 držav). Višja obdavčitev in oznaka »brezplačno« ne zagotavljata boljše dostopnosti.
• Za primerjavo: Nizozemska in Švica sta v preglednici brez brezplačnega zdravstva. Nizozemska ima 0,5 % neizpolnjenih potreb, pri 67 % PP pa klin 27,5 %. Če klinu prištejemo obvezno premijo in lastni delež (≈ 2.280 € letno), naraste na ≈ 31–32 %, kar je še vedno ≈ 10 o.t. pod slovenskim. Pretvorba premije v PKM je približna.

4. Neizpolnjene potrebe po zdravstveni oskrbi (2025, % prebivalcev 16+)

Delež ljudi, ki zdravniškega pregleda ali zdravljenja niso dobili zaradi stroškov, razdalje ali čakalne vrste. Stolpec je razdeljen na del zaradi stroškov in del zaradi čakalnih vrst in razdalje.

• Slovenija: 3,2 %, kar je 7. najslabše od 30 držav in nad povprečjem EU (2,4 %). Zaradi stroškov le 0,2 %, preostalih ≈ 3,0 % so čakalne vrste. Slovenski problem torej ni cena, ampak zmogljivost sistema.
• Grčija (11,5 %, od tega 8,8 % zaradi stroškov) potrjuje, da je oznaka »Da« za brezplačno zdravstvo v preglednici brez vsebine. Podobno velja za Latvijo (7,6 %) in Romunijo (2,9 %, od tega 2,0 % zaradi stroškov).
• Finska (7,8 %) in Estonija (7,7 %) imata visok delež izključno zaradi čakalnih vrst, podobno kot Slovenija, le v večjem obsegu.
• Nizozemska (0,5 %) ima kljub pavšalnim premijam in lastnemu deležu eno najboljših dostopnosti v EU.
• Omejitev: kazalnik je samoocena, na odgovore vplivajo pričakovanja. Vrednosti pod 0,5 % (Ciper, Malta, Češka) so na meji merljivosti. Švica, ZK, Albanija, Črna gora, Moldavija in Ukrajina za 2025 nimajo podatka.

5. Skupni zaključek

• Slovenija ima najširši nabor formalno brezplačnih storitev, a ga plača z enim najvišjih davčnih klinov na nizkih in srednjih plačah v Evropi. Največ prispevajo prispevki zaposlenih, ki so najvišji v OECD.
• V zameno ne dobi nadpovprečne dostopnosti: neizpolnjene zdravstvene potrebe so nad povprečjem EU, skoraj v celoti zaradi čakalnih vrst.
• Države z manj formalnimi ugodnostmi, kot sta Nizozemska in Švica, imajo nižji klin tudi po upoštevanju obveznih premij in boljšo dostopnost. Njihova slabost je regresivnost pavšalnih premij za nizke dohodke, ki jo blažijo s subvencijami.
• Za standard slovenskega zaposlenega je bolj pomembna struktura financiranja (visoki pavšalni prispevki na delo) in učinkovitost porabe (čakalne vrste) kot sam obseg ugodnosti.

Zaposlenost, tveganje revščine in delež v zaporih po državljanstvu (EU27)

Vir: Eurostat (lfsa_ergan, ilc_peps05n, crim_pris_ctz) in Svet Evrope (SPACE I), stanje 2024. Primerjava domačih državljanov, državljanov drugih članic EU in državljanov tretjih držav (20–64 let za zaposlenost, 18+ za tveganje revščine) za vseh 27 članic EU in povprečje EU27.

Klik na glavo stolpca razvrsti tabelo. Pokaži miško nad glavo stolpca za razlago kazalnika. Vrzel v zaposlenosti = zaposlenost domačih − zaposlenost državljanov zunaj EU (pozitivno = tujci zaostajajo za domačimi).

• Zaposl. domači % – stopnja zaposlenosti domačih državljanov, 20–64 let (Eurostat lfsa_ergan, citizen=NAT).
• Zaposl. EU tujci % – stopnja zaposlenosti državljanov drugih članic EU, ki prebivajo v opazovani državi, 20–64 let (Eurostat lfsa_ergan, citizen=EU27_2020_FOR).
• Zaposl. tretje države % – stopnja zaposlenosti državljanov tretjih držav izven EU, 20–64 let (Eurostat lfsa_ergan, citizen=NEU27_2020).
• Vrzel o.t. – vrzel v zaposlenosti oz. integracijski primanjkljaj: razlika v odstotnih točkah med zaposlenostjo domačih državljanov in državljanov tretjih držav (domači − tretje države). Pozitivna vrednost pomeni nižjo zaposlenost tujcev glede na domače prebivalstvo.
• AROPE domači % – delež domačih državljanov pod pragom tveganja revščine, v hudi materialni in socialni prikrajšanosti ali v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo (Eurostat ilc_peps05n).
• AROPE EU tujci % – enak kazalnik tveganja revščine ali socialne izključenosti za državljane drugih članic EU (Eurostat ilc_peps05n).
• AROPE tretje države % – delež državljanov tretjih držav v tveganju revščine ali socialne izključenosti (Eurostat ilc_peps05n).
• Tujci v zaporih % – delež oseb brez domačega državljanstva med celotno zaporniško populacijo, vključuje tujce iz EU in tretjih držav (Eurostat crim_pris_ctz in Svet Evrope SPACE I).
• Podatki niso neposredno primerljivi z zgornjo preglednico 36 držav pri bruto 60.000 €: tu gre za celotno populacijo po državljanstvu, ne za simulacijo ene plače.
• Delež tujih državljanov v zaporih ni normaliziran glede na delež tujcev v celotni populaciji posamezne države, zato absolutnih vrednosti med državami ni mogoče neposredno primerjati brez tega podatka.

Analiza: tujci, socialni transferji in kriminaliteta

Povzetek temelji na podatkih Eurostata, OECD, SURS ter poročilih policije in zaporniških uprav (UIKS); številke po državah so v zgornji preglednici in grafih. Vrednosti »okoli« in »skoraj« so zaokrožene ocene iz povzetka, ne neposredni izračuni iz preglednice.

Povzetek: neposredna vzročna povezava med tujci in »težavami« (socialni sistem, kriminaliteta) je statistično izkrivljena, če se ne upoštevajo demografske in socio-ekonomske spremenljivke. Državljani tretjih držav so v EU nadpovprečno prisotni med prejemniki minimalnih socialnih transferjev predvsem zaradi nižjih dohodkov in višjega tveganja revščine, ne zaradi sistemske pasivnosti; v Sloveniji je njihova delovna aktivnost celo primerljiva z domačo. Delež tujcev v zaporih je nadpovprečen (v Sloveniji skoraj polovica zaprtih oseb), vendar ga po povzetku skoraj v celoti poganjata kazniva dejanja tranzita (tihotapljenje ljudi, ponarejanje listin) in pogostejše odrejanje pripora zaradi nevarnosti bega, ne bivanjski kriminal lokalnih tujcev.

Socialni transferji in tveganje revščine (EU-SILC, Eurostat)

• Tveganje revščine ali socialne izključenosti (AROPE): v EU je pri državljanih tretjih držav okoli 45 %, pri domačih državljanih okoli 18 %, torej več kot dvakrat višje. V Sloveniji je razlika manjša (okoli 28 % proti 13 %), a še vedno občutna.
• Vzrok koriščenja pomoči: ekonometrične analize OECD kažejo, da tujci ne črpajo transferjev v večji meri zato, ker so tujci, temveč ker delajo v slabše plačanih panogah (gradbeništvo, gostinstvo, prevozništvo, komunalne storitve) in imajo več vzdrževanih družinskih članov. Gre za dohodkovni učinek: pomoč prejemajo revni, ne glede na potni list.
• Pravne omejitve dostopa: državljani tretjih držav z začasnim bivališčem v večini držav EU (tudi v Sloveniji) nimajo samodejnega dostopa do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka; pogoj za začasno bivanje za delo je dokazilo o zadostnih sredstvih (plači) in zdravstvenem zavarovanju. Večina pravic iz javnih sredstev pripade šele po stalnem bivališču ali po določenem številu let vplačevanja prispevkov.

Dejavnost in zaposlenost: zahodna Evropa in Slovenija

• Integracijska vrzel v EU: v večjih zahodnoevropskih državah (Švedska, Francija, Belgija, Nemčija) je zaposlenost državljanov tretjih držav za 10 do 20 odstotnih točk nižja od zaposlenosti domačih.
• Slovenska posebnost: stopnja delovne aktivnosti tujcev presega 72–75 %, zato je integracijska vrzel ena najmanjših v EU. Migracijski bazen (predvsem BiH, Srbija, Severna Makedonija, Kosovo) temelji na neposrednem povpraševanju delodajalcev po deficitarnih poklicih, kar zmanjšuje obremenitev socialnih blagajn.

Kriminaliteta in delež v zaporih (Eurostat crim_pris_ctz, UIKS)

• Povprečje EU: okoli 20 % tujih zapornikov. Najvišji delež imajo tranzitne ali majhne države (Luksemburg 75 %, Ciper 54 %, Avstrija 53 %), najnižjega Romunija in Poljska (pod 4 %).
• Slovenija: po podatkih UIKS je delež tujcev med zaprtimi osebami zrasel s 14 % (2016) na skoraj 49 % v zadnjih letih. Opomba: preglednica zgoraj (Eurostat/SPACE I, 2024) za Slovenijo kaže 32,5 %; razlika izhaja iz različnih virov in referenčnih datumov (nacionalna statistika UIKS proti mednarodni primerjavi).
• Struktura kaznivih dejanj: več kot 70 % tujcev v slovenskih zaporih prestaja kazen ali pripor zaradi dveh dejanj: prepovedan prehod meje ali ozemlja države (308. člen KZ-1, organizatorji in vozniki pri tihotapljenju migrantov) ter ponarejanje listin. Pri klasičnih nasilnih ali premoženjskih deliktih zoper prebivalstvo tujci po povzetku ne odstopajo od demografskega povprečja.
• Pravni dejavnik, pripor: tuji državljan ima zaradi pripornega razloga nevarnosti bega skoraj zagotovo odrejen pripor, domačemu državljanu pa se za enako dejanje pogosteje omogoči obramba s prostosti ali pogojna kazen. To umetno zvišuje delež tujcev med zaprto populacijo glede na število vseh obravnavanih oseb.

Korelacija ali navidezna korelacija (metodološki vidik)

• Demografska struktura: kriminaliteto v vsaki družbi v več kot 80 % izvajajo moški, stari 18–35 let, z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Populacija tujcev iz tretjih držav je demografsko močno nagnjena prav v to skupino, zato primerjava s celotno domačo populacijo (z upokojenci, otroki in ženskami) ustvari navidezno korelacijo. Pri primerjavi enake starosti, spola in dohodkovnega razreda razlika večinoma izgine.
• Primerjava držav: korelacija deleža tujcev z deležem zapornikov je pozitivna predvsem v državah na tranzitnih migracijskih poteh (balkanska, sredozemska pot), ne nujno v državah z visoko integracijo. Pri socialnih transferjih korelacija ne kaže »kulture odvisnosti«, temveč panožno strukturo, v kateri tujci delajo za minimalne plače.
• Omejitev: delež tujih zapornikov ni normaliziran z deležem tujcev v prebivalstvu posamezne države, zato absolutnih vrednosti med državami ni mogoče neposredno primerjati.